dopisni član

См. также в других словарях:

• član — člȃn m <N mn člȁnovi> DEFINICIJA 1. pripadnik neke skupine (obitelji, kluba, stranke) [redoviti (izvanredni, dopisni) član akademije] 2. dio paragrafa u zakonima i sličnim tekstovima; članak 3. mjesto gdje se sastaju dijelovi; članak,… …   Hrvatski jezični portal

• člán — a m (ȃ) kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• člȃn — m (člànica ž) 〈N mn člȁnovi〉 1. {{001f}}pripadnik neke skupine (obitelji, kluba, stranke) [redoviti (izvanredni, dopisni) ∼ akademije] 2. {{001f}}dio paragrafa u zakonima i sličnim tekstovima; članak 3. {{001f}}mjesto gdje se sastaju dijelovi;… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• dopísen — sna o prid. (ȋ) ki poteka z dopisovanjem: dopisni pouk; študirati po dopisni metodi; dopisno šolanje / dopisni član akademije znanosti in umetnosti njen član, za stopnjo nižji od akademika; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• akadèmija — akadèmij|a ž 1. {{001f}}pov. a. {{001f}}naziv Platonove filozofske škole b. {{001f}}od 16. st. učeno društvo onih koji se bave znanostima ili umjetnostima 2. {{001f}}u nekim državama, središnja institucija koja okuplja istaknute znanstvene… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

• akademija — akadèmija ž DEFINICIJA 1. pov. a. (Akademija) naziv Platonove filozofske škole b. od 16. st. učeno društvo onih koji se bave znanostima ili umjetnostima 2. u nekim državama, središnja institucija koja okuplja istaknute znanstvene istraživače i… …   Hrvatski jezični portal

• korespondènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) 1. kdor poklicno opravlja dopisovanje: korespondent v podjetju; korespondent in knjigovodja / korespondent za tuje jezike 2. redko dopisnik: bil je korespondent znanih nemških časopisov 3. redko dopisni član akademije… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• dopisováti — újem nedov. (á ȗ) 1. pošiljati poročila, prispevke, navadno v časopis: dopisuje v lokalni časopis // pošiljati pismena poročila: glavnemu odboru je dopisoval v slovenščini 2. dodatno, zraven pisati: dopisovati podatke dopisováti si vzdrževati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika